V juliju so se ameriške delnice podražile za +0,4 % (v EUR), evropske delnice za +1,4 % in slovenske delnice za +4,1 %. Indeks S&P 500 je sredi meseca dosegel najvišjo zgodovinsko vrednost pri 5.667,2 točkah, v naslednjih dneh je izgubil -4,7 % vrednosti in se do konca meseca zvišal za 2,3 %. Na pestro dogajanje na delniških trgih je pomembno vplivala inflacija in posledično pričakovanja o nižanju referenčnih obrestnih mer.
Umiritev inflacije
Ameriške delnice so se postopoma dražile do sredine julija – do novo objavljenih podatkov o ameriški inflaciji. Letna stopnja splošne inflacije v ZDA se je v juniju znižala s 3,3 % na 3,0 %. Nižanje inflacije je vlilo upanje tržnim udeležencem, da se le-ta še vedno umirja, in posledično povečalo verjetnost začetka nižanja referenčnih obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) v septembru. To je sprožilo razprodajo delnic podjetij z visoko tržno kapitalizacijo ter preusmerilo stekanje kapitala v delnice podjetij z nizko tržno kapitalizacijo. Indeks Russell 2000 (zajema 2000 najmanjših podjetij iz indeksa Russell 3000) se je v dneh najave milejše inflacije podražil za +3,2 %, v celotnem juliju pa za kar +9,2 %. Podjetja z nizko tržno kapitalizacijo so bolj občutljiva na spremembe obrestnih mer in nižanje le-teh bi jim koristilo pri poslovanju. Nekaj dni kasneje je cene tehnoloških delnic dodatno znižala novica Bloomberga. Ta je poročal o morebitni zaostritvi izvoza opreme za izdelovanje polprevodnikov na Kitajsko s strani ZDA in njenih partnerskih držav. Po objavi se je tehnološki indeks Nasdaq znižal za -2,7 %, pocenile pa so se tudi cene delnic ostalih podjetij po svetu, ki delujejo na področju polprevodnikov.
Nižanje referenčnih obrestnih mer
V začetku julija so tržni udeleženci pričakovali dve nižanji referenčnih obrestnih mer v ZDA v letošnjem letu. Po objavi podatkov o inflaciji so se pričakovanja povišala na 3 nižanja v letošnjem letu. Zadnji dan v juliju je zasedal Fed, ki je ohranil zgornjo mejo referenčne obrestne mere pri 5,50 %. Inflacija nadaljuje svojo pot proti ciljnim 2 %, hkrati pa se trg dela rahlo šibi. Letna stopnja brezposelnosti v ZDA se je od zgodovinsko najnižjega nivoja pri 3,4 % v juniju okrepila na 4,1 %. Število razpisanih prostih delovnih mest se postopoma znižuje, vendar zaenkrat to ne nakazuje na težavo za trg dela, ampak zgolj na njegovo normalizacijo. Zelo verjetno lahko pričakujemo prvo znižanje referenčne obrestne mere v ZDA septembra, če se bo inflacija še naprej nižala v skladu s pričakovanji. Posledično se je na podlagi tržnih pričakovanj donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice v juliju znižala s 4,40 % na 4,03 %. Največjo rast cen ameriških delnic smo lahko opazili v panogi nepremičnin, javnih storitev in financ (+7,1 %, +6,7 % in +6,3 %), najnižjo donosnost pa v panogi komunikacijskih storitev in informacijske tehnologije (-4,2 % in -2,1 %).
Pogled naprej
V prihodnjih dveh mesecih bo pomembno gibanje inflacije in stanje na trgu dela. To sta dva najpomembnejša dejavnika, od katerih so odvisne odločitve Feda glede nižanja referenčnih obrestnih mer. Glede na dobro stanje gospodarstva, trg dela in dobre poslovne rezultate borznih družb je precej verjetno, da bo Fed septembra znižal referenčno obrestno mero za 25 bazičnih točk, in sicer s 5,50 % na 5,25 %. Zgodovinsko gledano, ko so centralne banke nižale referenčne obrestne mere, je sledilo obdobje podpovprečnih donosov za delniške naložbe. Na podlagi preteklega meseca vidimo, da so pričakovanja o nižjih obrestnih merah predvsem pozitivno vplivala na obrestno občutljiva podjetja.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
