Že v juliju se je v ZDA pojavil strah pred prihodom recesije. Ključno vprašanje na kapitalskih trgih je bilo, ali bodo nižanja referenčnih obrestnih mer centralnih bank od septembra dalje še omogočila »mehek pristanek« gospodarstva, ali pa so za to že prepozni. Skozi avgust so se ameriške delnice podražile za +0,2 %, evropske delnice pa so se podražile za +1,6 %. V začetku meseca je prišlo do drastičnih pocenitev na delniških trgih, do konca meseca pa teh izgub več ni. Delniški trgi so se praktično vrnili na prejšnje nivoje – kaj je vodilo v ta preobrat?
Gospodarski podatki in centralne banke
V ZDA je zgodovinsko rekordno nizka letna stopnja brezposelnosti znašala 3,4 % (april 2023) in se je do julija letos zvišala na 4,3 %. Dvig letne stopnje brezposelnosti za skoraj eno odstotno točko nakazuje na rahlo ohlajanje trga dela. To ni posledica povečanega obsega odpuščanj, ampak povečane ponudbe na trgu dela in upočasnitev prejšnjega izjemnega tempa zaposlovanja. Znižala se je tudi ameriška inflacija od vrha pri 9,1 % (junij 2022) na 2,9 % v juliju in nadaljuje pot proti ciljnim 2 %. Posledično tržni udeleženci z visoko gotovostjo pričakujejo prvo nižanje referenčnih obrestnih mer v septembru. Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je v govoru v Jackson Hole-u povedal, da bodo septembra znižali referenčne obrestne mere. Tržna pričakovanja nakazujejo na znižanje referenčnih obrestnih mer za celo odstotno točko do konca leta, in sicer s 5,50 % na 4,50 %.
Strah pred recesijo je predvsem spodbudilo ohlajanje trga dela. Po drugi strani pa so ostali gospodarski podatki še vedno solidni. Indeksi potrošniškega razpoloženja so bili višji od pričakovanj, predvsem tisti, ki merijo pričakovanja za naprej. Povišala se je prodaja trajnih dobrin za 9,9 % na mesečni ravni. Prodaja novih hiš in stanovanj se je na mesečnem nivoju povišala za 10,6 %, kar je močno preseglo pričakovanja. To je predvsem posledica pričakovanj nižjih referenčnih obrestnih mer – tisti, ki so čakali na bolj ugodne pogoje za nakup svojega doma, postopoma vstopajo na nepremičninski trg. Fiksna obrestna mera za 30-letni hipotekarni kredit se je v ZDA v povprečju znižala z 8,0 % (oktober 2023) na 6,8 % v avgustu.
Odziv kapitalskih trgov
Prej omenjeni podatki so posledično močno vplivali na kapitalske trge. V začetku avgusta je prišlo do svetovne razprodaje na delniških trgih. Ameriški delniški trg se je pocenil za -7,4 % in nato proti koncu meseca podražil za +8,2 %. Najmanj donosna sta bila energetski sektor (-4,5 %) in sektor trajnih potrošnih dobrin (-3,2 %). Pretiran odziv na strah pred recesijo v ZDA je kasneje nadomestil optimizem zaradi pričakovanih nižjih referenčnih obrestnih mer. Pozitivno donosnost v ZDA so zabeležili defenzivni sektorji (potrošne dobrine +3,5 %, zdravstvo in farmacija +2,7 %, javne storitve +0,26 %) ter finančna industrija (+2,1 %) in nepremičninski sektor (+2,15 %). Donosnost do dospetja 2-letne ameriške državne obveznice se je v avgustu znižala s 4,26 % na 3,92 %, donosnost do dospetja 2-letne nemške obveznice pa se je znižala z 2,52 % na 2,39 %. Vrednost Bloombergovega indeksa, ki zajema naložbeni razred obveznic po svetu, se je v avgustu povišala za +2,4 %.
Pogled naprej
Mnenje med delniškimi in obvezniškimi trgi glede prihodnosti je trenutno precej razdvojeno. Na eni strani imamo delniške trge, kjer so udeleženci precej optimistični zaradi nižjih prihodnjih obrestnih mer in še vedno solidnih gospodarskih podatkov. Hkrati še vedno veliko upanja dajejo v borzne družbe, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Vrednotenja na delniških trgih kažejo na precej manjši strah pred recesijo. Na drugi strani pa udeleženci na obvezniških trgih pričakujejo znižanje referenčne obrestne mere v ZDA s 5,50 % na 3,25 % do konca naslednjega leta, kar signalizira, kot da smo tik pred recesijo. Realnost je najverjetneje nekje vmes. Glede na rahlo ohlajanje na trgu dela lahko v prihodnje pričakujemo postopno nižanje referenčnih obrestnih mer, vendar do nekega zmernega nivoja. V splošnem so gospodarski podatki še vedno zelo solidni in pretirano ter prehitro nižanje obrestnih mer lahko vodi v nov zagon gospodarstva ter posledično tudi v morebitno ponovno krepitev inflacije.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
