V začetku avgusta so presenetili podatki o ohlajanju trga dela v ZDA. To je povzročilo strah pred recesijo. Sledila je visoka nihajnost in razprodaja bolj tveganih naložb. Ameriške delnice so se v začetku avgusta pocenile za -7,4 % (v EUR) in evropske delnice za -6,0 %. V oktobru pa so delniški indeksi dosegali nove zgodovinsko najvišje vrednosti – kaj se je spremenilo?
Krvavi začetek avgusta
Konec julija so tržni udeleženci pričakovali, da bo ameriška centralna banka (Fed) do konca leta znižala referenčno obrestno mero trikrat po 25 bazičnih točk, torej znižanje zgornje meje s 5,50 % na 4,75 %. V začetku avgusta so bili objavljeni podatki, da je ameriško gospodarstvo zaposlilo 45 % manj ljudi kot v prejšnjemu mesecu, hkrati pa se je letna stopnja brezposelnosti povišala bolj od pričakovanj, in sicer s 4,1 % na 4,3 %. To je vzbudilo strah, da se bo ohlajanje trga dela in višanje stopnje brezposelnosti nadaljevalo tudi naprej. Po objavi podatkov s trga dela so se pričakovanja za nižanje referenčnih obrestnih mer drastično spremenila, saj so tržni udeleženci pričakovali kar 5 nižanj zgornje meje referenčne obrestne mere po 25 bazičnih točk na 4,25 %. Prevladal je strah pred recesijo, kar je povzročilo preusmeritev kapitala od bolj tveganih (delnic) k manj tveganim naložbam (obveznicam). Donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice se je od konca julija in do sredine septembra znižala s 4,03 % na 3,62 %, donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice pa se je znižala z 2,30 % na 2,12 %. Fed je na septembrskem zasedanju znižal referenčno obrestno mero za 50 bazičnih točk, in sicer s 5,50 % na 5,00 %. Od takrat naprej donosnosti do dospetja vztrajno rastejo. Donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice se je tako od sredine septembra zvišala na 4,28 %, donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice pa na 2,39 %.
Rekordni nivoji delniških trgov
Od pretresa v avgustu so bili gospodarski podatki solidni – letna rast plač se giblje okoli 5,0 %, splošna inflacija se je znižala z 2,9 % v juliju na 2,4 % v septembru, stopnja brezposelnosti pa se je ponovno znižala s 4,3 % na 4,1 %. Objave s trga dela so bile v prihodnjih tednih obetavnejše, in sicer število novo prijavljenih brezposelnih se je povišalo za manj od pričakovanj, kar je nekoliko pomirilo vlagatelje in delniški trg je pričel rasti. Od avgusta do oktobra so ameriške delnice dosegle nove rekordne nivoje in se podražile za +11,4 %, evropske delnice pa so se podražile za +4,1 %. V ZDA so bile med najbolj donosnimi panoga trajnih potrošnih dobrin (+16,6 %), finančne industrije (+15,2 %) ter komunikacijskih storitev (+13,9 %). V Evropi so bile najbolj donosne panoge potovanj in prostega časa (+20,3 %), bank (+12,3 %) in zavarovalništva (+11,4 %). Glede na vrednotenja borznih družb, strahu pred recesijo praktično več ni.
Pogled naprejStabilnost trga dela nakazuje na močne obete za potrošniško porabo. Obenem pa to vodi v dodatne inflacijske pritiske, ki otežujejo delo Feda pri krotenju inflacije. Tržni udeleženci so še konec septembra pričakovali znižanje referenčne obrestne mere Feda za 50 bazičnih točk v novembru, po izjemni objavi podatkov s trga dela v začetku oktobra (73 % več novo zaposlenih od pričakovanj) pa pričakujejo zgolj še nižanje za 25 bazičnih točk. Dobra kondicija ameriškega gospodarstva ne narekuje potrebe po tolikšnem znižanju referenčnih obrestnih mer, kar sicer ugodno vpliva na cene delnic. Dodatna nižanja referenčne obrestne mere lahko pričakujemo s strani Evropske centralne banke (ECB) zaradi rahlo šibkejših gospodarstev, predvsem Nemčije. ECB je v letošnjem letu znižala referenčno obrestno mero s 4,00 % na 3,25 %, do konca leta pa se pričakuje še eno dodatno znižanje za 25 bazičnih točk.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
